Erasmus+ izmenjava s Švedsko

Od 22. do 26. aprila 2025 se nas je 21 dijakov 2. letnika v okviru projekta Erasmus+ udeležilo izmenjave na Švedskem.

1. DAN

V torek, 22. 4., smo se zbrali na šolskem parkirišču ob petih zjutraj. Od tam smo se z Go Optijem odpravili na letališče na Dunaju. Iz Dunaja smo ob 12.15 leteli v Stockholm, kjer smo ob 15.00 šli proti šoli z Arlanda express vlakom. Na postaji so nas pričakale Švedske profesorice in nas odpeljale proti šoli Blackebergs gymnasium. Tam smo se srečali z švedskimi dijaki, ki so nas zelo toplo sprejeli. Imeli smo tradicionalno švedsko fiko (pogostitev) in nato smo se ob 17.00 odpravili domov.

PROJEKTNO DELO – POKLICI
Na izmenjavi sem se naučila veliko o švedskem šolskem sistemu, ki se mi zdi boljši kot pri nas. Na Švedskem imajo večjo možnost zaposlitve kot dijaki in so posledično lahko prej samostojni. Všeč mi je tudi, da država plača vse stroške glede šolanja (šolo na sploh, šolsko prehrano, vsak ima svoj računalnik, ki ga uporabljajo v šoli). Vsak izmed učencev pa prejema tudi približno 160 evrov na mesec od države. Zdi se mi, da bi lahko to uvedli tudi pri nas. Razlika je tudi v odnosih med profesorji in dijaki, na Švedskem dijaki kličejo profesorje po prvem imenu, kar se mi zdi zelo nenavadno. (Ana J.)

2. DAN

V sredo smo dan začeli s prihodom v šolo, kjer nas je čakala naša prva aktivnost- predstavitev Švedske in Gimnazije Blackeberg. Pripravil nam jo je razred, s katerim smo bili na izmenjavi. Dijaki so nam najprej predstavili Švedsko tako z geografskega kot zgodovinskega vidika, povedali nekaj zanimivosti o njihovih mestih, naravi ter kulturi. Nato so nam podrobneje razložili njihov šolski sistem, katere programe ponuja njihova šola, koliko časa traja pouk in kako potekajo njihovi šolski dnevi. Pokazali so nam tudi svoj urnik in razložili, kako imajo pri nekaterih predmetih več prostosti in samostojnega dela kot pri nas. Predstavitev je bila zanimiva in poučna, saj smo lahko primerjali njihove navade in šolski sistem z našim.

Sledil je obisk pouka, kjer smo imeli priložnost sodelovati pri različnih predmetih. Nekateri so obiskali uro švedščine, drugi kemijo, družboslovje, matematiko, zgodovino ali angleščino. Vzdušje pri pouku je bilo sproščeno, profesorji pa so spodbujali sodelovanje in razmišljanje.

Okoli 11.40 smo imeli kosilo v šolski jedilnici. Postregli so nam krompirjeve polpete in ribo, poleg pa je bila na voljo še gratinirana zelenjava. Zraven smo si lahko postregli tudi pri solatnem baru, kjer je bilo na izbiro več vrst sveže zelenjave. Lahko smo si vzeli tudi različne krekerje, ki so lepo dopolnili obrok. Hrana je bila preprosta, a okusna, po kosilu pa smo imeli še nekaj prostega časa za druženje in sprostitev.

Po kosilu sta sledili dve delavnici. Na prvi delavnici smo se skupaj s švedskimi dijaki razdelili v skupine in delali na naših projektnih temah, pri katerih sodelujemo že ves ta čas izmenjave. Odgovarjali smo na vprašanja, ki so nam jih pripravile švedske profesorice, in razpravljali o različnih vidikih naših tem. Naša skupina se je osredotočila na problem hrane in iskala rešitve, kako bi lahko v šolah, restavracijah in drugih ustanovah zmanjšali količino zavržene hrane. Razpravljali smo o težavah, ki so trenutno prisotne v sistemu prehrane, in iskali konkretne načine, kako bi ga lahko izboljšali, na primer z boljšo organizacijo obrokov, spodbujanjem ponovne uporabe ostankov in večjim ozaveščanjem o problematiki med učenci in zaposlenimi.

Na drugi delavnici smo se ukvarjali z ogljičnim odtisom in kako naše vsakdanje dejavnosti vplivajo na okolje. Znotraj delavnice smo se premikali med različnimi postajami, pri katerih smo obravnavali teme, kot so načini potovanja, hrana, oblačila in prostočasne aktivnosti. Pri vsaki postaji smo razpravljali in ocenjevali, kako posamezne dejavnosti in izbire vplivajo na količino proizvedenega CO₂. Ugotavljali smo, katere vrste transportacij, pridelava oblačil in uporaba določenih surovin prispevajo največ k izpustom ogljikovega dioksida. Delavnica nam je dala boljši vpogled v to, kako lahko z vsakodnevnimi odločitvami vplivamo na zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa.

Po delavnicah smo se skupaj s profesorjem iz Blackeberške gimnazije z podzemno železnico in tramvajem odpravili proti Vasa muzeju. Pot je bila zanimiva, saj smo tako spoznali še nekaj Stockholma. Ko smo prispeli, smo imeli eno uro prostega časa za ogled muzeja. Vasa muzej hrani znamenito ladjo Vasa, ki je potonila že na svoji prvi plovbi leta 1628 in bila po več kot 300 letih dvignjena iz morja skoraj v celoti ohranjena. Zelo zanimivo je bilo videti, kako velika in okrašena je bila ladja, poleg tega pa so v muzeju razstavljeni tudi predmeti, ki so jih našli na ladji, in prikazi življenja mornarjev tistega časa. Ogled nam je dal boljšo predstavo o pomorski zgodovini Švedske in o tem, kako pomemben dogodek je bilo potopljenje ladje Vasa za tisti čas.

Naša zadnja aktivnost tega dneva je bil obisk muzeja Vrak, kjer smo zopet imeli prost ogled. Ogledali smo si razstave o potopljenih ladjah in nekaj njihovih ostankov. Muzej je bil zanimiv, saj smo lahko videli, kako so videti ladje, ki so dolgo časa ležale na dnu morja, in izvedeli nekaj o njihovi zgodovini.

PROJEKTNO DELO - HRANA
V okviru dela pri projektu Hrana za prihodnost smo skupaj s Švedskimi dijaki, ki prav tako sodelujejo pri tej temi, primerjali njihove in naše navade prehranjevanja ter razmišljali o trajnostnih praksah na tem področju.

Ugotovili smo, da se na tem področju kar precej razlikujemo. Pri njih je namreč večji delež prebivalstva vegetarijencev, vpliv tega pa je bil opazen tudi v trgovinah, saj nimajo posebnih oddelkov, kjer bi rezali in pripravljali mesnine, kot je na primer pri nas, že skoraj v vsaki trgovini. Tudi v šoli imajo na jedilniku večkrat vegetarijanske in veganske jedi, eno izmed teh smo okusili tudi mi in manjkalo ji ni nič. Šlo je za omako za tacose, katere glavna sestavina je običajno govedina, a ta je bila narejena iz koruze in čečerike, ki ni bila samo okusna, temveč smo se od nje tudi pošteno najedli.

V jedilnici imajo sistem samopostrežbe, kjer vsak dijak vzame, kar želi- na voljo je glavna jed, ki je po komponentah (priloga, zelenjeva itd.) razporejena po posodah, iz katerih vzameš, kar boš pojedel. Solato si sestaviš v solatnem baru, na voljo pa so tudi prigrizki- krekerji, maslo in drugi namazi, če si slučajno še lačen ali pa ti ostalo ne paše. Ko poješ, tako kot pri nas, pospraviš ostanke za sabo in na poti iz jedilnice stoji tabla, na kateri piše, koliko hrane so zavrgli v prejšnjih dneh. Tak način ozaveščanja, bi lahko uvedli tudi pri nas. Ideja je, da bi pri projektu izračunali približno povprečje za vsak mesec in rezultate napisali na vidno mesto, nekje na poti v jedilnico.

Primerjali smo tudi naše navade glede zajtrkovanja in prišli do ugotovitve, da imajo Švedi boljšo prakso kot mi. Ker pouk začenjajo kasneje, okoli 9. ure, vsi zajtrk pojedo brez hitenja, ob normalni uri. Tudi njihovi starši začnejo s službo nekoliko kasneje in si zjutraj vzamejo čas za uravnotežen obrok. Pri nas pa večina zajtrk izpušča ali zaradi pomanjkanja časa pred šolo oz. delom ali pa zato ker je prezgodaj. Slednje se potem odraža v tem, da pojemo več prigrizkov, kar je, seveda, slabše kot če bi imeli konkreten obrok, s katerim bi začeli naš dan.

Med razpravo smo prišli tudi do zanimivih ugotovitev v povezavi s prigrizki. V Sloveniji med glavnimi obroki jemo več prigrizkov, nekaj v manjši količini, npr. oreščki, čips, majhna peciva ipd., medtem ko na Švedskem prigrizke zamenjajo z energijskimi pijačami. Lahko spijejo več pločevink na dan, ko pa jim zapaše kaj na hitrega za pod zob, pa raje izberejo slajše opcije, kot so npr. gumjasti bomboni. (Pina Klara Z., Brina K. in Uma H.)

3. DAN

Tretji dan na Švedskem smo se z vlakom odpravili v “ Meat packing district “. Tam smo si pogledali načrte za bolj trajnostno prihodnost, ter odšli na voden ogled nekdanje industrijske soseske, ki jo želijo preoblikovati v stanovanjsko (popraševanje po stanovanjih v mestu je veliko). Njihov načrt je hkrati še bolj zmanjšati število avtomobilov v mestu s še boljšo dostopnostjo do javnega transporta (ideja je, da bi bila železniška postaja stanovalcem bližje kot avto, parkiran v garažni hiši - ta bi bila na obrobju soseske). Tako bi se več ljudi odločilo za javni transport. Po ogledu smo se odpravili do bližnje restavracije, kjer smo bili postreženi s tradicionalno švedsko hrano. Ko smo se najedli, smo se odpravili v center mesta, kjer smo se vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala do parka Skansen. V parku so nas pričakali švedski dijaki ter vodič, oblečen v obleko 18. stoletja. Duhovito nam je predstavil razvoj švedskih vrtov skozi čas. Poudarjal je, da so v preteklosti veliko pogosteje uporabljali rastline, ki jih danes vidimo kot plevel. Kot primer je navedel regrat, ki pa je pri nas sicer še vedno v uporabi. Po kratkem vodenem ogledu, so nas po parku popeljali še švedski dijaki in nam pokazali svoj najljubši del parka - živalski vrt. Sledil je ogled mesta v lastni domeni, zvečer pa smo se skupaj zbrali na skupni večerji, ki jo je gostil oče ene izmed švedskih dijakinj. Pogostili so nas s tradicionalnimi velikonočnimi švedskimi dobrotami.

PROJEKTNO DELO - (šolski) VRT
Na področju vrta smo se v okviru izmenjave seznanili z oblikami švedskih vrtov skozi čas (voden ogled parka Skansen) in jih primerjali s slovenskimi. Največje razlike se pojavljajo pri izbiri rastlin, primernih za zasaditev (podnebje na švedskem je hladnejše in bolj nepredvidljivo). Na švedskih vrtovih so se pogosto pojavljale jerebika, rabarbara, pelin … Pri njih težje uspevajo koruza, ajda in žita, kot so pšenica, ječmen … (Lovro in Sara, 2. e)

4. DAN

V petek zjutraj smo se zbrali na želežniški postaji-Blackeberg, ter se odpejali do starega dela mesta. Začeli smo z ogledom muzeja Nobelovih nagrad. Spoznal smo življenje Alfreda Nobela in zgodovino nobelove nagrade. Ogledali pa smo si tudi predmete, katere so nobelovi nagrajenci donirali muzeju. Sprehodili smo se po starem jedru mesta ter si ogledali cerkev. Za kosilo smo se odpravili nazaj v šolo in po kratkem premoru nadaljevali s programom. Po kosilu je sledilo predavanje Alasdira Skeltona, profesorja univerze v Štokholmu. Nato smo po skupinah pripravili predstavitve tem, ki smo si jih nato tudi ogledali. Po predstavitvah je sledila pogostija s picami ter druženje s švedskimi dijaki.

5. DAN

V soboto, 26. 4., smo se ob 12.15 zbrali na glavni postaji blizu Arlanda Express vlaka. Z njimpa smo odšli na letališče. Ob 15.10 smo imeli let na Dunaj, od tam pa smo se z Go Optijem odpravili proti domu. Ob 22.30 smo prišli na parkirišče ob šoli.