Sove (strigiformes) kot žrtve prometa na slovenskih cestah

Avtor:

Enej Vrezec 2.a

Mentorica:

Eva Šajn

Ključne besede:

sove, cestni promet, sezonska dinamika, spolna struktura, starostna struktura

Povzetek:

V raziskovalni nalogi sem preučeval smrtnost sov na slovenskih cestah. Delo je potekalo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer sistematično zbirajo mrtvo najdene sove in jih shranjujejo v nacionalni ornitološki zbirki. Vsem zbranim sovam sem določil vrsto, spol, starost, izmeril dolžino podlahtnice in si zapisal datum najdbe in vzrok smrti. V raziskavo sem vključil 207 primerkov sov iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Ugotovil sem, da se število povoženih sov z leti povečuje z občasnimi nihanji, kar je posledica gnezditvene uspešnosti glede na količino plena v letu. Največ povoženih sov je bilo najdenih v gnezditveni sezoni, med januarjem in majem. S sezono se spreminja tudi starostna struktura povoženih sov. Med decembrom in junijem so med povoženimi sovami prevladovale stare ptice (ptice starejše od dveh let), med julijem in novembrom pa mlajše ptice (dveletne ali mlajše ptice). Med povoženimi sovami sem ugotovil 9 od 10 vrst sov, ki v Sloveniji gnezdijo. Najpogostejši žrtvi prometa sta bili lesna sova (Strix aluco; 41%) in mala uharica (Asio otus; 31%), ki sta glede na podatke o velikosti gnezditvene populacije v Sloveniji tudi najpogostejši sovi pri nas, zato je bil takšen izid pričakovan. V primerjavi med lesno sovo in malo uharico sem ugotovil, da na cestah pri lesni sovi pogine več večjih, pri mali uharici pa več manjših osebkov. Da bi ugotovil, katere sove so bolj podvržene povozom na cestah, sem med seboj primerjal delež povoženih sov in delež gnezdeče populacije. V večjem deležu v primerjavi z gnezdečo populacijo so bile med cestnimi žrtvami močvirska uharica (Asio flammeus), pegasta sova (Tyto alba), čuk (Athene noctua), velika uharica (Bubo bubo) in mala uharica (Asio Otus). Pričakovano na te vrste promet vpliva bolj kot na ostale vrste, saj na cestah pogine relativno večji delež njihove populacije. To so pretežno vrste odprtih okolij in vrste, ki živijo in gnezdijo bliže naseljem in posledično tudi bliže cestam.