Vedenje psov (v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljanai)

Avtorica:

Klara Klančar, 3.d

Mentorica:

Barbara Černe

Somentor:

asist. Marko Oman, dr.vet.med.

Ključne besede:

pes, hranjenje, vedenje, inteligenca

Povzetek:

V nalogi sem se odločila raziskati področje vedenja psov. To temo sem izbrala zato, ker menim, da se ljudje dandanes premalo ukvarjajo z vedenjem teh hišnih ljubljencev, hkrati pa svet mišljenja in čustvovanja psov še vedno ni docela raziskan, kar me je še bolj pritegnilo.

Praktični del naloge sem izvedla v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana. Štiri mesece sem vsak teden hodila tja popisovat obnašanje psov. S somentorjem sem izbrala skupino psov za opazovanje. Vsi so bili odrasli, zdravi, na oddaji in v zavetišče pripeljani leta 2010. Opazovala sem jih pri hranjenju, saj je to primarna biološka potreba psa in so zato čustva in osebnostne lastnosti, ter spremembe vedenja tu najbolj vidni. Hrano, ki so mi jo pripravili oskrbniki, sem jim ponudila jaz. Njihovo vedenje ob hranjenju sem vpisovala na formular. Preverjala sem nagon po hranjenju, mesto hranjenja in reakcijo ob prihodu osebe (mene) s hrano.

Ugotovila sem, da se je neješče oz. zadržano pri hranjenju na začetku vedlo približno ena tretjina opazovanih psov. Ob koncu so bili vsi opazovani psi ješči, kar dokazuje, da se njihovo vedenje spreminja. Vsem ob začetku neješčim psom je skupno, da njihov plenski nagon ni najmočneje izražen. Večina teh psov ima adaptivno inteligenco bolje razvito od instinktivne. Ob mojem prihodu s hrano približno ena tretjina opazovanih psov ni prišla takoj k vratom boksa. Vzrok za to je zadržanost do hrane, ljudi oziroma do obojega. Približno ena tretjina psov je hrano odnesla ven iz posode. Tudi ti psi so kazali zadržano vedenje in večina jih je imela bolj razvito adaptivno inteligenco.