Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov na območju Škofje Loke

Avtorici:

Elizabeta Končan, 3.b, Sara Bogataj 3.b

Mentorica:

Helena Potočnik Vičar

Somentorja:

doc. dr. Tine Hauptman – Gozdarski inštitut Slovenije

Ključne besede:

ambrozijski podlubniki, tujerodne invazivne vrste, Xylosandrus germanus, doma izdelane pasti, spremljanje razširjenosti

Povzetek:

Podlubniki so pomemben element pri kroženju snovi v gozdu, ob pretirani namnožitvi pa povzročajo škodo. Z mednarodnim transportom lesa prihaja do vnosa tujerodnih vrst podlubnikov, ki pri nas pogosto postanejo invazivne, povzročajo ekonomsko škodo, izgubo biotske pestrosti in motnje v delovanju ekosistemov, izpodrivajo pa tudi avtohtone podlubnike. Zato je pomembno, da vnos novih tujerodnih vrst čimprej odkrijemo in zabeležimo.

Z raziskavo smo želeli spremljati prisotnost invazivnih tujerodnih ambrozijskih podlubnikov na območju Škofje Loke. Želeli smo primerjati velikost populacij tujerodnih in avtohtonih podlubnikov in ugotoviti, koliko različnih vrst podlubnikov je prisotnih na izbranem območju v času zgodnjega poletja.

Za namene raziskave smo izdelali pasti iz odpadnih materialov. Spomladi in v zgodnjem poletju 2023 smo 8 tednov spremljali prisotnost podlubnikov in izvedli 8 meritev. Na potek in rezultate raziskave je močno vplivala nadpovprečno deževna pomlad. V vzorcu smo našli 8 različnih vrst podlubnikov. Ugotovili smo, da je populacija tujerodnega Xylosandrus germanus precej številčnejša od vseh avtohtonih podlubnikov, prisotnost podlubnikov pa je v največji meri odvisna od prisotnosti razpadajočega lesa. Vzorce svoje raziskave smo primerjali z rezultati mednarodne raziskave, ki je deloma potekala na enakem območju in ob enakem času kot naša raziskava. Ugotovili smo, da so pasti, ki smo jih izdelali iz odpadnih materialov, primerljivo učinkovite komercialnim pastem.

Raziskava je pripomogla k poznavanju razširjenosti invazivnih podlubnikov na področju škofjeloških gozdov, njeni izsledki pa sovpadajo z ugotovitvami strokovnjakov.