Kdo nam krade pozornost

Avtorica:

Katja Dobrišek 4.b

Mentorica:

Majda Šajn Stjepić

Ključne besede:

pozornost, korelacije, družbena omrežja

Povzetek:

Spletne ankete so postale ena najpogosteje uporabljenih metod zbiranja podatkov v sodobnih raziskavah. Na žalost se s porastom družbenih omrežji in hitrega življenjskega stila ljudem znižuje razpon pozornosti in toleranca za dolgotrajne naloge, kar lahko povzroči, da hitijo in posledično površno rešujejo anketo.

V raziskovalni nalogi sem poskušala ugotoviti, če ima uporaba družbenih omrežij, ki uporabnikom predlagajo nove vsebine z uporabo algoritmov, vpliv na to, kako pozorno preučevanci preberejo navodila in kako konsistentni so pri odgovarjanju na spletnih anketah.

Raziskavo sem izvedla s pomočjo ankete, za katero sem za vzorec vzela mladostnike, delila pa tako, da smo jo s prijatelji objavili na različnih družbenih omrežjih. V celoti je rešilo anketo 456 oseb. Konsistentnost in pozornost sem merila tako, da sem v anketo vključila dve ocenjevalni lestvici z več trditvami. Nekatere trditve so med sabo imele isti pomen, a so bile drugače ubesedene, druge pa so se med seboj zanikale. Ocenjevalni lestvici sta imeli obratno stopnjo strinjanja, pri prvi je 1 pomenilo, da se preučevanec povsem ne strinja, pri drugi pa da se popolnoma strinja. Med trditvami, ki so imele enak ali popolnoma obratni pomen, sem računala koeficiente korelacije, ki bi pri pozornem reševanju morali biti zelo visoki. S tem se je merilo, koliko so dejansko brali trditve in navodila ocenjevalnih lestvic.

Kljub prepričanju, da je manjša uporaba družbenih omrežji boljša za pozornost, pa so rezultati pokazali obratno. Koeficienti korelacije bili višji za tiste, ki so imeli večjo dnevno uporabo družbenih omrežji.