Sociološke dimenzije družinskega branja

Avtorica:

Tinkara Stražišar, 4. letnik

Mentor:

dr. Matjaž Poljanšek, Gimnazija Vič

Povzetek:

Pravljice imajo pomemben vpliv na otroke, saj pripomorejo k razvoju njihove osebnosti in pogleda na svet. Z branjem pravljic se krepi in neguje čustvena vez med otrokom in starši, ki služi tudi kot močan vzgojni element. Otrok preko pravljic razvija svoj govor, pridobiva nove besede in postaja bralno pismen.

Pri raziskovalni nalogi smo se osredotočili predvsem na glavne moške in ženske like v znanih klasičnih pravljicah ter na njihov vpliv na otroke. Opravili smo analizo klasičnih pravljic znanih piscev in ugotovili, da je ženski lik v pravljicah večkrat pasiven in predstavljen hierarhično nižje od moškega lika. Žensko in moško vlogo ter njuno osebnost v pravljicah, pa bi lahko primerjali z njunima vlogama v realnem življenju. Raziskali smo, kako glede na spol, to problematiko doživljajo dijaki.

Tovrstne raziskave so pri nas sicer že bile opravljene, manj pa je znanega o vključenosti staršev pri izbiri in branju pravljic. Zanimalo nas je,če starši neenakosti moških in ženskih likov pri branju sploh opazijo in to otrokom po potrebi razložijo in razjasnijo. Ker je z branjem pravljic tesno povezan vrtec, smo raziskali kaj o tej problematiki menijo vzgojitelji in koliko pozornosti oni posvečajo stereotipom v pravljicah.

Dotaknili pa smo se tudi kako so v klasičnih pravljicah predstavljene družinske skupnosti in ugotovili, da je v večini pravljic za idealni in normativni model postavljena raznospolna, patriarhalna, nuklearna družina, s poudarkom na biološkem starševstvu.