Preboj avstro-ogrske 55. pehotne divizije med 12. soško ofenzivo

Avtor:

Timon Grubar, 4.b

Mentorica:

Tadeja Rudolf Vahtar

Ključne besede:

12. soška bitka, 55. pehotna divizija, minsko bojevanje, gorsko bojevanje, preboj pri Bovcu

Povzetek:

Odprtju novega bojišča na jugozahodu dvojne monarhije Avstro-Ogrske v maju 1915, ki je že tako slab položaj cesarstva še poslabšalo, je sledilo 11 italijanskih ofenziv v Posočju. Intenzivnost le teh in pritisk na branilce sta se stopnjevala. Kljub temu so enote in poveljniki, ki so izhajali iz vseh narodnosti Avstro-Ogrske, vzdržali pritisk ter kljub ogromnim izgubam življenj in materiala ohranjali obrambo. Zaradi naraščajočega pritiska so poveljniki videli možnost v ofenzivi proti Italiji, s katero bi olajšali svoj položaj v Posočju. To zamisel je odobravalo tudi vodstvo oboroženih sil zavezniškega Nemškega cesarstva, kar je dalo »zeleno luč« nastanku 14. armade, ki je izvedla napad, znan pod imenom Čudež pri Kobaridu. Del te armade je bila tudi 55. pehotna divizija, katere vlogo v omenjenem dogodku naloga obravnava. Namen naloge je predstaviti vojaško dogajanje na Kalu v okviru 12. soške bitke in ugotoviti, kako pomembna je bila vloga 55. pehotne divizije pri preboju ter kakšna je bila njena pripravljenost in posledično uspešnost napada. V nalogi sem predstavil tudi sestavo ter organizacijo avstro-ogrske vojske ter pojasnil pojme gorskega in minskega bojevanja. Ugotavljal sem, ali je na Kalu ob miniranju italijanskih položajev prišlo do neposrednega bojevanja v rovih, kot ga poznamo iz primera Batognica. Na osnovi primerjave različnih virov sem zaključil, da na Kalu do bojevanja pod površjem ni prišlo. Predstavil sem tudi zgodbo slovenskega oficirja Albina Mlakarja, ki je miniranje na Kalu vodil. Ugotovil sem, da samo miniranje na Kalu ni pripomoglo k zavzetju načrtovanih vojaških ciljev, učinkovitost 55. pehotne divizije, kot jo lahko zasledimo v različnih virih, pa je vprašljiva.