Spremljanje pojava črnega močerila (Proteus anguinus parkelj) v izviru Jelševniščice

Avtorja:

Taja Jemc, 2. letnik, Diana Burtseva Kulyavtseva, 2.letnik

Mentorica:

Eva Šajn

Somentor:

Žiga Fišer, asist., Biotehniška fakulteta UL

Ključne besede:

proteus anguinus parkelj, (ne-)troglomorfna vrsta, abiotski dejavnik, kraški izvir

Povzetek:

Proteus ali človeška ribica je dvoživka, ki naseljuje celotno območje Dinarskega krasa, od skrajnega severozahoda Italije prek celotne južne polovice Slovenije, priobalne Hrvaške, delov Bosne in Hercegovine do jugozahodnega končka Črne gore. Močerila je prvič omenil Janez Vajkard Valvasor leta 1689, leta 1768 pa je človeško ribico znanstveno opredelil avstrijski naravoslovec Laurenti. Opisal ga je z imenom Proteus anguinus, ki ga uporabljamo še danes. Za človeško ribico je značilna izjemna prilagojenost na jamsko življenje in sicer upočasnjen metabolizem, dolgoživost, ima močne fotoreceptorje, sposobnost orientacije po zemeljskem magnetnem polju, počasen življenjski cikel...

Proteus anguinus parkelj ali črni močeril je netroglomorfna podvrsta človeške ribice. Prvič je bila zabeležena šele v 20. stoletju. Črnega močerila so prvič zabeležili raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Opazili so ga ob izviru Dobličica blizu Črnomlja na jugovzhodu Slovenije, leta 1986. Eksemplar osebka so nato poslali na Ljubljansko univerzo, oddelek za biologijo za nadaljnje raziskave. Kar bistveno razlikuje črnega močerila od belega proteusa je predvsem skoraj črni kožni pigment ter dokaj dobro razvite oči. Raziskave na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so ugotovili, da proteus parkelj, ki se pojavlja na območju Jelševnika je tesno povezan s populacijo belih proteusov na severozahodu.

Močerile Ogrožajo 3 glavne skupine dejavnikov. Prvo, uničevanje populacij v obliki pretiranega lova. Drugo, onesnaževanje podtalnih voda zaradi kmetijstva ter komunalnih in industrijskih odplak. Tretje, infrastrukturni, gradbeni in hidrotehnični posegi v kraške reke in podzemne vode, kot so zajezitve osušitve, regulacije, itd. Le ti dejavniki imajo zelo velik vpliv na delovanje in pojavljanje črnega močerila.