Delovanje šole in pouk

Nemogoči stavki

Zanimivosti iz testov

  • V uniji so vsi elementi, s katerimi delamo.
  • Unija je odnos med množicama, pri katerem obe množici združita svoje elemente.
  • Unija dveh množic je množica takrat, ko je neki element v prvi ali v drugi množici.
  • Unija dveh množic je množica, ki vsebuje vse elemente vseh množic.
  • Unija dveh množic je množica, v kateri so lahko elementi v katerikoli množici vključeni v unijo.
  • Razlika je odnos med množicama, pri katerem gre za to, da množici A odštejemo množico B.
  • Podmnožica je množica elementov, ki vsebuje elemente iz množice kateri pripada. Lahko vsebuje vse njene elemente, samo nekatere ali nobenega.
  • Potenčna množica ima natanko vse elemente podmnožic množice A.
  • Potenčna množica je množica, ki ima za podmnožico množico A.
  • Permutacije nam povedo koliko je možnih načinov za nek dogodek. Variacije nam povedo na koliko načinov se lahko neka stvar naredi, kombinacije pa kolikšna je verjetnost, da se nekaj zgodi.
  • P(N) je nemogoč dogodek, z njim ne moremo računati verjetnosti.
  • Preslikava je injektivna, kadar različna elementa iz prve množice slikata različne elemente iz druge množice.
  • Injektivna preslikava je preslikava pri kateri se vsi elementi iz 1. množice preslikajo v največ en element iz druge množice.
  • Tri oblike kvadratne funkcije: implicitna, odsekovna, eksponentna.
  • V odsekovni obliki ne moremo zapisati tistih premic, ki imajo izhodišče na y osi enako 0.
  • Predznak funkcije je negativen. Nahaja se v vseh štirih kvadrantih.
  • Sodost: Za vsak x v koordinatnem sistemu obstaja nek negativen x.
  • Korenska funkcija je funkcija, pri kateri f(x) potenciramo z ulomkom.
  • Absolutna vrednost je neka vrednost nekega števila.
  • Funkcija je objektivna, če je injektivna in subjektivna.
  • Kvadratna funkcija je množica točk v ravnini.
  • Funkcija je navzgor neomejena z x osjo.
  • Eksponentne funkcije potujejo skozi koordinatno izhodišče.
  • Točko seka v koordinatni osi y = (3/2) x.
  • Taka tangenta ne obstaja, ker bi obstajala samo v polu, tja pa funkcija ne pride.
  • Rešitev enačbe je takrat, ko je vrednost na obeh straneh enačaja enaka.
  • Dve enačbi sta ekvivalentni, če imata na eni strani enake vrednosti.

Geometrija

  • Dolžina daljice je dolžina vseh točk, ki ležijo med dvema točkama skupaj z njima.
  • Diagonala je daljica, ki poteka do nasprotnih točk. Lahko jih je neskončno odvisno tudi koliko kotov ima večkotnik.
  • Večkotnik je lik z večimi koti.
  • Daljica je omejena premica z dvema točkama A, B.
  • Poltrak nastane, ko postavimo na premico točko.
  • Poltrak je daljica, kateri vzamemo eno točko.
  • Poltrak je ravna množica točk, ki je na eni strani omejena, na drugi pa ne.
  • Poltrak je množica kolinearnih točk, ki je omejena na enem robu.
  • Polravnina je množica točk, katero od druge polravnine loči premica.
  • Polravnina je ravnina, ki jo preseka premica.
  • Polravnina – polovica neke ravnine oz. napol omejena ravnina
  • Razdalja med točkama je absolutna.
  • Ničelni kot je tisti kot, ki nima kot in ima en krak.
  • Polni kot je kot, pri katerem kraka sovpadata, njun presek pa je prazen.
  • Polni kot: kraka sovpadata in zunanji presek je nič.
  • Polni kot: notranjost kota je polna.
  • Polni kot je tisti kot, ki je večji od 90 stopinj.
  • Stopinja je 360-ti del enega celega kota.
  • 1 radian je 2π polnega kota.
  • Konveksna množica je množica točk v ravnini, ki imajo skupno zemljico.
  • Konveksna množica je množica točk, ki leži v n-kotniku.
  • Množica točk je konveksna, kadar vsaki dve točki vsebujeta daljico s krajiščema v teh dveh točkah.
  • Če je p pravokoten s q in q pravokoten s p, to ne pomeni, da sta premici enaki, saj je lahko ena krajša, ena pa daljša. Sta samo pravokotni.
  • Premici sta pravokotni, kadar se sekata ali oklepata kot 45 stopinj.
  • Tangenta je premica, ki krožnico seka natanko v dveh točkah. najdaljša tangenta je premer kroga ali 2r.
  • Krožnica je neke vrste meja, ki določa krog.
  • Krožnica je ukrivljena črta.
  • Krog je lik od središča do roba kroga.
  • Produkt katet na hipotenuzo je kvadrat višine.
  • Vrste prizem: ležeče in stoječe.
  • Valj je podolgovato geometrijsko telo. Osnovni ploskvi ima eno nad drugo.
  • Tetraeder je telo, katerega stranice so enakostranični trikotniki.
  • Tetraeder je telo, ki ima za osnovni ploskvi štiristran lik. Vse ploskve so ravne.
  • Vektorja sta kolinearna, če so vse točke na prvem vektorju vzporedne točkam na drugem vektorju.

Polinomi in racionalna funkcija

  • Za vsak realen nekonstantno določen polinom z lihim eksponentom obstaja vsaj ena realna ničla.
  • Vsak enostaven polinom ima vsaj eno kompleksno ničlo.
  • Ničla polinoma je tista številka, zaradi katere je vrednost polinoma enaka 0.
  • Na tem intervalu ni nobene ničle, zato ker med številoma -2 in -1 ni nobenega drugega števila.
  • Ničla polinoma je število, ki ga dobimo pri deljenju prostega člena z vodilnim členom polinoma.
  • Polinom n-te stopnje ima lahko n-2-1 ničel.
  • Bisekcija je ameriška metoda za iskanje ničel.
  • Ničla polinoma je rešitev polinoma.
  • Stopnja polinoma nam pove koliko členov je v nekem polinomu.
  • p(x) je racionalna ničla polinoma v števcu.
  • Pol racionalne funkcije predstavlja vertikalno omejitev, kateri se graf približuje.
  • Pol racionalne funkcije je le en polinom, ali tisti v imenovalcu ali pa tisti v števcu.
  • Pol je navidezna črta.

Stožnice

  • Elipsa je množica točk, katerih razdalja od dveh izbranih točk je konstantna.
  • Elipsa je množica točk v ravnini, katerih absolutna razlika dveh točk je vedno enaka.
  • Elipsa je množica točk, pri katerih je vsota polosi konstantna.
  • Elipsa je množica točk, katerih vsota kvadratnih razdalj je enaka.
  • Elipsa je množica točk v ravnini, za katere velja, da je absolutna razdalja dveh in dveh izbranih točk enaka.
  • Elipsa je množica točk, ki so na dveh nasprotnih straneh malo bolj skupaj, kot bi bile, če bi bile zbrane okoli ene same točke.
  • Gorišča označujemo +, kar pomeni, da na eno stran prištevamo, na drugo pa odštevamo.
  • Elipsa je množica točk, za katere je vsota razdalj od izbrane točke absolutna.
  • Pomen ekscentričnosti je v tem, da lahko elipso prenesemo iz središčne lege.
  • Hiperbola je množica točk, ki se konstantno oddaljuje od razlike dveh točk.
  • Asimptoti določata razdaljo določenih točk do določene točke na polosi.
  • Če stožnico presekamo pod kotom dobilo hiperbolo.
  • Asimptoti sta premici, katerih se hiperbola ne sme dotikati.
  • Hiperbola je množica točk, ki so od absolutne razlike gorišč enako oddaljene.
  • Hiperbola je množica točk, ki je od absolutne vrednosti razlike dveh izbranih točk enako oddaljena.
  • Hiperbola zavzame absolutno vrednost od gorišč.
  • Hiperbola je skupina točk, ki se približuje skupini točk – asimptoti.
  • Hiperbola je množica točk v ravnini, ki so od obeh gorišč enako oddaljene. Kjer mala polos seka x os, je teme hiperbole.
  • Slika je tako v pozitivnem kot v negativnem.
  • Hiperbola je množica točk, pri katerih je oddaljenost gorišč od izhodišča konstantna.
  • Hiperbola je množica točk, v katerih absolutna razdalja razlik dveh izbranih točk konstantna.
  • Asimptoti sta diagonali pravokotnika, ki ga sestavljata polosi in obenem tudi vplivata na sploščenost krivulj.
  • Parabola je množica točk, ki je enako izbrana od določene točke in premice.