Dejavnosti šolske knjižnice

Spremljanje novosti in nakup knjižničnega gradiva

Ena od nalog šolske knjižnice je spremljanje novosti na knjižnem trgu in nakup gradiva. Ta poteka v sodelovanju z vodji aktivov posameznih predmetov. Ob množici gradiv, ki jih ponuja tržišče, je pravilen izbor gradiva za srednješolsko knjižnico zelo pomemben.

Obdelava knjižničnega gradiva

Knjižnično gradivo je strokovno obdelano in razvrščeno na knjižne police po sistemu UDK ter za dijake prosto dostopno. Zastarelo in poškodovano gradivo redno izločamo ter ga nadomeščamo z najnovejšim in najaktualnejšim gradivom na tržišču.

Izposoja knjižničnega gradiva

Izposojo gradiva opravljamo s pomočjo računalnika. Dijaki sami iščejo želena gradiva. Večino potreb po gradivu pokrijemo sami. Če šolska knjižnica gradiva nima, dijake usmerimo v najbližje knjižnice (splošne, univerzitetne, specializirane …). Dijaki si lahko poleg knjig na dom izposojajo tudi revije.

Kulturne dejavnosti

Na šoli med letom potekajo različne kulturne dejavnosti. V sodelovanju z učiteljico umetnosti v knjižnici na primer pripravimo umetniško razstavo del naših dijakov, ki se ukvarjajo s slikanjem, fotografijo, risanjem in drugimi vrstami umetnosti. Dijaki razstavijo izdelke, ki nastajajo pri pouku likovne umetnosti, izdelke iz tečajev, ki jih organizira šola, pa tudi tista dela, ki jih ustvarijo izven šole. V okviru literarne dejavnosti skupaj s slavisti pripravimo več srečanj s slovenskimi pesniki, pisatelji, igralci, literarnimi kritiki, etnologi itd. Vsako šolsko leto organiziramo vsaj dve taki srečanji.

Knjižničnoinformacijsko znanje

Knjižnično-informacijsko znanje je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za različne namene. Dijaki ga usvojijo do ravni, ki jim omogoča samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po končanem formalnem izobraževanju ne glede na to, katero stopnjo izobrazbe so pridobili. Cilji skupaj s predlaganimi vsebinami opredeljujejo raven informacijske pismenosti, ki naj bi jo za vstop v svet informacij osvojil vsak državljan, in možnosti za njeno razvijanje. Pomembni sestavni del je tudi knjižnični sistem z vrstami knjižnic, ki omogočajo aktivno vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje ter družbeno dogajanje v skladu z zahtevami družbe in lastnimi interesi.

Cilji in vsebine:

Dijaki s programom knjižničnoinformacijsko znanje in uporabo knjižnice razvijajo:

• sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje, računanje,
• kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih,
• sposobnosti za učinkovito reševanje problemov, od zavedanja problema, analiziranja informacijske potrebe in oblikovanja vprašanja, izbire vira informacij, pridobitve in izbora informacij do njihove uporabe, komuniciranja in ovrednotenja.

Dijaki kot uporabniki knjižnice spoznavajo in uporabljajo sistematično in funkcionalno v povezavi z obravnavanimi izobraževalnimi temami naslednje vsebine:

• možnosti informiranja o publikacijah kot virih informacij,
• organizacija informacij (dijaki razumejo, da je to, ali bodo našli specifično informacijo, odvisno od vprašanja izbora iskalne strategije; spoznajo informacijske vire za splošno, specializirano in tekoče informiranje),
• vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihova struktura (dijaki znajo odgovoriti na vprašanje, za kakšen dokument gre, komu je namenjen, katero temo obravnava, kaj hoče povedati, na katere dele je razdeljen in kateri so glavni problemi, ki jih avtor obravnava),
• spreminjanje znanja in tehnologije (dijaki vedo, da se v procesih informiranja spreminja tudi oblika informacijskih virov; reprodukcija, računalniška ter komunikacijska tehnologija za vseživljenjsko učenje),
• aktivna uporaba knjižnice za vseživljenjsko učenje in za ustvarjalno preživljanje prostega časa z izbranimi strategijami pridobivanja informacij in razreševanjem problemov.

Vir: KURIKUL Knjižničnoinformacijsko zanje, Ljubljana, 2008.

V okviru pedagoške dejavnosti šolska knjižnica izvaja KIZ v obsegu 15 ur v štirih letih. Nekaj ur izpelje knjižnica samostojno, ostale pa v sodelovanju z učitelji v okviru pojektnega dela, medpredmetnih povezav in na raziskovalnih taborih. Dijaki pridobije znanje o iskanju virov za izdelavo seminarskih in maturitetnih nalog.

Navodila za izdelavo pisnih nalog po mednarodnih standardih ISO (Citiranje in navajanje virov.pdf).